{"id":49,"date":"2015-07-09T16:16:58","date_gmt":"2015-07-09T14:16:58","guid":{"rendered":"http:\/\/poskusno.locitev-drzave-cerkve.org\/?p=49"},"modified":"2015-08-17T19:51:56","modified_gmt":"2015-08-17T17:51:56","slug":"sreco-dragos-je-prav-da-drzava-placuje-verskim-usluzbencem-prispevke-za-socialno-zavarovanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/sreco-dragos-je-prav-da-drzava-placuje-verskim-usluzbencem-prispevke-za-socialno-zavarovanje\/","title":{"rendered":"Sre\u010do Drago\u0161: Je prav, da dr\u017eava pla\u010duje verskim uslu\u017ebencem prispevke za socialno zavarovanje?"},"content":{"rendered":"<p>Ne, ni prav. Argumentov za to, da verske skupnosti same financirajo svoje duhovnike, ne pa dr\u017eava, je ve\u010d. Tu navajam le najpomembnej\u0161ih sedem.<\/p>\n<p>1. Ustavni razlog: lo\u010ditev dr\u017eave od verskih skupnosti (7. \u010dlen) je sicer mo\u017eno izpeljevati v bolj restriktivno ali v bolj ohlapno smer, variante so lahko razli\u010dne. Obstaja pa skupna meja teh izpeljav, ki ne sme biti povo\u017eena, \u010de ho\u010demo lo\u010ditev ohraniti. Ta meja je finan\u010dna: dr\u017eava ne sme financirati verskih storitev niti zaposlovati niti pla\u010devati verskih funkcionarjev. Ko se to zgodi, je na\u010delo lo\u010ditve povo\u017eeno. Kot vemo, se je prav to legaliziralo z veljavnim Zakonom o verski svobodi.<\/p>\n<p>2. Socialni razlog: re\u0161itev, da dr\u017eava pokriva del stro\u0161kov za socialno zavarovanje duhovnikom (okrog 40%), je bila uvedena \u017ee v socializmu in sicer iz socialnih razlogov. Ker je biv\u0161a dr\u017eava verskim skupnostim premo\u017eenje nacionalizirala, je s prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje duhovnikov kompenzirala njihov ogro\u017een socialni status. Zdaj, ko je uvedena denacionalizacija, pa tega razloga ni ve\u010d. Slovenija je edina na celem svetu, ki je verskim skupnostim vrnila celotno premo\u017eenje in to v naravi, vklju\u010dno s fevdalno lastnino! S tem je npr. katoli\u0161ka cerkev pri nas v hipu postala dale\u010d najbogatej\u0161a civilnodru\u017ebena organizacija (od vseh, ki jih je \u010dez 12.000), postala je celo fevdalna posestnica (del gozdov), med vsemi netr\u017enimi akterji je postala najve\u010dji kapitalist in med vsemi propadlimi kapitalisti je najbolj obremenila davkopla\u010devalce. Zakaj naj bi dr\u017eava, ki svoj prora\u010dun klesti na vseh koncih (za\u010den\u0161i z redukcijo zdravstvenih, socialnih in delavskih pravic), \u0161e vedno pokrivala socialne prispevke duhov\u0161\u010dini, ki ostaja edina poklicna skupina s tak\u0161nim privilegijem.<\/p>\n<p>3. Antimonopolisti\u010dni razlog: v veljavnem Zakonu o verski svobodi je uzakonjeno dr\u017eavno kritje socialnovarstvenih prispevkov tam, kjer gre za razmerje \u00bbvsaj 1000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslu\u017ebenca\u00ab (\u010dlen 27), kar je odkrita formulacija o finan\u010dnem podpiranju najve\u010djih monopolistov na verski sceni, med katerimi je predvsem RKC, ki ji je bil zakon pisan na ko\u017eo. Kajti \u010de bi pri omenjenem financiranju dr\u017eavo res vodila socialna skrb za tiste verske funkcionarje, ki se s svojo dejavnostjo sami ne morejo pre\u017eivljati, potem bi dr\u017eava uzakonila ravno obratno formulacijo od citirane. \u010ce bi finan\u010dno hotela pomagati revnej\u0161im &#8211; to pa so manj\u0161e in zelo majhne verske skupnosti, ne pa najve\u010dja in najbogatej\u0161a &#8211; potem bi se prej\u0161nji navedek moral za\u010deti z besedico \u00bbnajve\u010d 1000 pripadnikov\u2026\u00ab, saj je jasno, da manj ko je pripadnikov na enega verskega uslu\u017ebenca, te\u017eje si tak uslu\u017ebenec z versko dejavnostjo priskrbi potrebna sredstva, saj ima malo vernikov. Skratka, da se je dr\u017eava odlo\u010dila financirati samo tak\u0161ne, ki imajo \u00bbvsaj 1000 pripadnikov\u00ab, je dokaz, da odkrito podpira najve\u010djo in najbogatej\u0161o cerkev, kar \u0160turmov Zakon, kot smo videli, prav ni\u010d ne skriva. Gre za tipi\u010den primer monopolne zakonodaje.<\/p>\n<p>4. Antikoruptivni razlog: ker so verski funkcionarji postali dr\u017eavni uslu\u017ebenci (kar je uvedel Zakon o verski svobodi, spisan, zlobiran in uzakonjen pod biv\u0161im ministrom dr. \u0160turmom), je od tega najbolj profitirala ravno najbogatej\u0161a cerkev, katoli\u0161ka. S tem je postala bolj odvisna od vsakokratne politike, hkrati pa bolj neodvisna od lastnih vernikov in njihovih prispevkov. Dr\u017eavna zasluga je, da se je z maksimalisti\u010dno denacionalizacijo in omenjenim zakonom poglobil korupcijski u\u010dinek na cerkveno hierarhijo: v \u010dasu sekularizacije, ko verniki vse bolj osmi\u0161ljajo svojo vero neodvisno od verskih funkcionarjev ali celo proti njim, se je duhov\u0161\u010dina uspela navezati na dr\u017eavne jasli, ignorira versko prenovo v lastnih vrstah in izkazuje arogantnost do vsakr\u0161nih sprememb znotraj cerkve, tudi do tistih, ki jih predlagajo odjemalci njenih storitev.<\/p>\n<p>5. Legitimnostni razlog: slovenska javnost je ve\u010dinsko proti dr\u017eavnemu financiranju duhov\u0161\u010dine. Kako je to mogo\u010de, \u010de pa je ve\u010dina prebivalstva katoli\u0161ka (skoraj 60 %)? Odgovor lahko razberemo v njihovem odnosu do verskih institucij, ki je tak\u0161en: cerkvi in duhovnikom zaupa precej ali pa v celoti le 21,9 % prebivalstva, tistih z nasprotnim mnenjem, ki duhov\u0161\u010dini zaupajo bolj malo + zelo malo + sploh ne, pa je kar 79 % (podatek je za 2008, torej \u0161e pred bankrotom mariborske \u0161kofije; gre za mednarodno raziskavo ISSP). Upanje, da bodo vodilni kleriki doumeli, da biti katoli\u010dan na Slovenskem ne pomeni biti tudi samoumevni, brezrezervni prista\u0161 njihovih pogledov, to upanje je bilo dokon\u010dno pokopano z dr\u017eavnim financiranjem njihovih pla\u010d in dr\u017eavnim pokrivanjem socialnovarstvenih prispevkov, ki ga omogo\u010da obstoje\u010da zakonodaja.<\/p>\n<p>6. Zgodoviski razlog: prvi, ki je na Slovenskem zahteval dosledno samofinanciranje vseh cerkva in vsakr\u0161ne duhov\u0161\u010dine, zlasti katoli\u0161ke, je bil veliki Slovenec, humanist in duhovnik Janez Evangelist Krek. To je zahteval \u017ee daljnega leta 1908. Ne pozabimo, da takrat \u0161e ni bilo pri nas niti enega samega komunista, danes pa se vsi tak\u0161ni predlogi stigmatizirajo kot napad na cerkev, vero, slovenstvo, civilizacijo itd.<\/p>\n<p>7. Evangelijski razlog, ki ga omenjam na zadnjem mestu zato, ker je manj pomemben, saj naslavlja le kristjane. Gre az Jezusov razlog, po katerem sta vera in odre\u0161enje zdru\u017eljivi le z ljubeznijo, nikakor pa ne z materialnim bogastvom! Ravno to je eno najstro\u017ejih, najjasneje formuliranih in najve\u010dkrat ponovljenih sporo\u010dil v Svetem pismu (Mt 19, 16-30; Mr 10, 17-31; Lk 18, 18-30). To je tudi duh II. vatikanskega koncila, ki ga slovenski kleri\u0161ki vrh nikoli ni sprejel za svojega, z biv\u0161im nad\u0161kofom Rodetom pa se mu je tudi izrecno odpovedal. Obstoje\u010da zakonodaja na verskem podro\u010dju, ki jo najbolj podpira katoli\u0161ki kler, je \u017ee dlje \u010dasa neposreden in najpomembnej\u0161i razlog erozije evangelijskih vrednot.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<!-- AddThis Advanced Settings generic via filter on the_content --><!-- AddThis Share Buttons generic via filter on the_content -->","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ne, ni prav. Argumentov za to, da verske skupnosti same financirajo svoje duhovnike, ne pa dr\u017eava, je ve\u010d. Tu navajam le najpomembnej\u0161ih sedem. 1. Ustavni razlog: lo\u010ditev dr\u017eave od verskih skupnosti (7. \u010dlen) je sicer mo\u017eno izpeljevati v bolj restriktivno ali v bolj ohlapno smer, variante so lahko razli\u010dne. Obstaja pa skupna meja teh izpeljav,<!-- AddThis Advanced Settings generic via filter on wp_trim_excerpt --><!-- AddThis Share Buttons generic via filter on wp_trim_excerpt --><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-49","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=49"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":407,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/49\/revisions\/407"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=49"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=49"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=49"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}