Cerkveni davek ne re\u0161uje ni\u010desar in sicer zaradi teh razlogov:<\/p>\n
1. Logi\u010dni: ni logi\u010dno, zakaj bi namesto RKC prevzela dr\u017eava njen posel, torej zbiranje in razdeljevanje denarja od \u010dlanov RKC in s tem igrala ra\u010dunovodski servis za RKC. Verske skupnosti se naj financirajo same, kar pomeni ravno to: same naj zbirajo denar za svoje potrebe. Zakaj naj bi se v to vme\u0161avala dr\u017eava? Saj se po Ustavi tudi ne sme. Kajti po tem predlogu bi dr\u017eava morala v vlogi \u00bbra\u010dunovodstva\u00ab RKC opravljati tudi nadzor nad formalnim \u010dlanstvom, torej ga tudi nadzirati, ali res pla\u010duje ta \u00bbdavek\u00ab in \u010de ga ne, kaj naj stori? Naj tistega formalnega \u010dlana, ki ne pla\u010duje predpisane vsote, dr\u017eavno sankcionira (izterja) ali kako? S kak\u0161no pravico se naj dr\u017eava vme\u0161ava v prostovoljno financiranje verskih skupnosti, zlasti pri tistih, ki ostajajo \u010dlani RKC (oz. koristijo njene storitve), pa jih no\u010dejo ali ne morejo pla\u010dati? Naj se tu uvede ista logika kot pri dohodnini (rube\u017e) ali kaj? Da ne omenjam drugih nere\u0161ljivih te\u017eav, npr., kako lo\u010diti formalne \u010dlane RKC od dejanskih koristnikov uslug te verske skupnosti itd.<\/p>\n
2. Na\u010delno-politi\u010dni: v Slo. je temeljni problem v tem, kako odstaviti verske skupnosti od prora\u010dunskih jasli (zlasti RKC), ni pa temeljni problem vpra\u0161anje, kako naj dr\u017eava bolj \u00bbpravi\u010dno\u00ab financira verske skupnosti. In \u010de je to res, potem ni re\u0161itev temeljnega problema v izmi\u0161ljanju novih na\u010dinov financiranja (zlasti RKC), pa\u010d pa v tem, kako RKC odstaviti od dejanskih, \u017ee obstoje\u010dih finan\u010dnih privilegijev.<\/p>\n
3. Pragmati\u010dno-politi\u010dni: ne nadaljujmo (ponavljajmo) napak, ampak jih odpravimo. \u010ce bi se projekt cerkvenega davka uresni\u010dil (pa se ne bo!), bi to postal zgolj \u0161e en, dodaten finan\u010dni vir financiranja RKC. Kajti doslej smo imeli \u017ee denacionalizacijo (kot 100% naturalizacijo = unikaten izum na planetu Zemlja), ki se je argumentirala ravno s tem, da bi se naj po tem \u00bbpravi\u010dni\u0161kem\u00ab ukrepu verske skup. dokon\u010dno odcepile od dr\u017eavnih finan\u010dnih jasli, pase je zgodilo ravno nasprotno: uzakonitev finan\u010dnih privilegijev v \u0160turmovem Zakonu o verski svobodi, zraven pa \u0161e tisti predlog od naslednikov pokojne LDS v zvezi s posrednim financiranjem prek dohodnine, kjer dohodninski zavezanci namenijo nek dele\u017e za verske skupnosti in potem to dr\u017eava res tudi tako obra\u010duna. To zadnje ni ni\u010d drugega kot \u00bbbratranec\u00ab cerkvenega davka, ki pa se je zgolj pri\u0161tel zraven obstoje\u010dih na\u010dinov, ni pa jih zamenjal. Zakaj bi bilo tokrat druga\u010de? Zagotovo ne bo. \u010ce bi se, recimo, res po nekem \u010dude\u017eu realiziral cerkveni davek, bi to postal le \u0161e eden od dodatnih virov financiranja, ne pa da bi \u017ee takoj postal alternativa vsem drugim (jih zamenjal) \u2013 kajti \u010de bi hotel biti alternativa, bi morali najprej s parlamentarno ve\u010dino ukiniti obstoje\u010de finan\u010dne privilegije. In za to gre. \u0160ele, po tem, ko bi se to zgodilo, pa bi lahko cerkveni davek postal res alternativna zamenjava za obstoje\u010do \u0161lamastiko \u2013 ampak, ko bi res dosegli ukinitev zdaj\u0161njega sistema, zakaj naj bi po tem zvlekli dr\u017eavo v nov na\u010din distribucije prostovoljnih prispevkov med verniki in njihovimi organizacijami (gl. 1. t\u010d.)? K temu pragmati\u010dno-politi\u010dnemu argumentu spadajo tudi tale dejstva: morebitna uvedba cerkvenega davka bi lahko \u0161la le preko FURSa, ta pa bo zagotovo proti. Dokaz: FURS je bil proti tudi pri veliko bolj smiselnem predlogu, namre\u010d, da bi odlo\u010danje o ne\/upravi\u010denosti dodeljevanja socialnih transferjev (zlasti temeljnega, osnovnih denarnih pomo\u010di) pre\u0161lo iz centrov za socialno delo na FURS, kar bi bilo edino pravilno (ker je tu glavno merilo finan\u010dno stanje upravi\u010denca do teh transferjev), a se seveda to ni zgodilo. FURS tega administrativnega bremena ni hotel prevzeti, zato je ta administracija ostala na strokovnih slu\u017ebah v sociali (CSDji9, kar je zablokiralo socialno delo in ga naredilo za strelovod gneva uporabnikov itd. Skratka, prvi odpor bi pri\u0161el od dr\u017eavne administracije. Drugi odpor bi bil parlament, saj ne zmore konsenza o tem, da bi RKC finan\u010dno odstavil od dr\u017eavnih jasli \u2013 kar bi bil predpogoj za to, da bi morebitni cerkveni davek postal alternativa, ne pa \u0161e en dodatni vir financiranja. Tretja zavrnitev bo pri\u0161la s strani same RKC (pravzaprav je \u017ee pri\u0161la, ko se je pred par leti ta ideja prvi\u010d pojavila v medijih), saj RKC pravilno domneva, da bi cerkveni davek spro\u017eil enako kot v Nem\u010diji in Avstriji, torej dodaten osip formalnega \u010dlanstva (izstopi).<\/p>\n
4.\u00a0Prora\u010dunski: tudi v primeru, da bi bili vsi trije zgornji argumenti napa\u010dni (pa niso!), se postavljajo v zvezi s prora\u010dunsko obremenitvijo najmanj tri vpra\u0161anja.<\/p>\n
– Prvi\u010d, ob morebitni vpeljavi cerkvenega davka bi protestirala ve\u010dina in ne manj\u0161ina verskih skupnosti (za \u0161kandal oz. ustavno presojo bi bil dovolj \u017ee zgolj protest ene same izmed njih, ki jih je krepko \u010dez sto). Kajti skoraj vse verske skupnosti v RS \u2013 razen seveda najve\u010djih \u0161tirih \u2013 se \u017ee sedaj financirajo povsem samostojno, torej brez dr\u017eavnih financ (ker so premajhne, da bi kaj dobile itd.). Uvedba cerkvenega davka pa jim zagotovo ne bi pove\u010dala \u0161tevila formalnega \u010dlanstva (prej obratno), kar bi pomenilo, da bi od \u00bbcerkvenega davka\u00ab dobili nad sabo samo dodaten dr\u017eavni nadzor, ne pa dodatnega denarja. Torej, kaj storiti v tem primeru? Torej v primeru, kjer bi se cerkveni davek uvedel (kar je nerealno) zaradi demonopolizacije RKC, hkrati pa bi \u0161kodil ve\u010dini manj\u0161ih verskih skupnosti, ki od dr\u017eave zahtevajo samo eno, da jih pusti pri miru? Komu zdaj dati prednost? Demonopolizaciji RKC, ki jo je treba in jo je mogo\u010de demonopolizirati \u017ee pred uvedbo cerkvenega davka (torej neodvisno od tega ukrepa), ali pa dati prednost ostalim verskim skupnostim, ki so doslej (zaradi majhnosti) u\u017eivale \u00bbprivilegij\u00ab dr\u017eavnega nevme\u0161avanja, po novem pa bi jim dr\u017eava bdela in brskala nad natan\u010dno evidenco \u010dlanstva in njihovimi finan\u010dnimi prilivi? Tu ustavni 7. \u010dlen daje nedvoumni odgovor.<\/p>\n
– Drugi\u010d: kaj naj ob dodatnih dr\u017eavnih stro\u0161kih (z naslova ra\u010dunovodskega servisiranja verskih skupnosti) re\u010demo mi, ki ne pripadamo nobeni verski skupnosti? Cerkveni davek z vidika prora\u010duna pomeni, da dr\u017eava namesto RKC (vklju\u010dno s skoraj nepreglednim \u0161tevilom vseh ostalih verskih skupnosti) ponudi administracijo oz. logistiko (evidentiranje + nadzorovanje + finan\u010dno transferiranje + sankcioniranje) in s temi stro\u0161ki razbremeni verske skupnosti na ra\u010dun dr\u017eavnega prora\u010duna. Zakaj bi jaz, ki nisem \u010dlan nobene verske skupnosti, pristal na kaj takega, \u0161e zlasti v razmerah, ko se kr\u010dijo prora\u010dunski stro\u0161ki za socialo, zdravstvo itd.? In seveda s tem pomislekom nisem sam: tak\u0161nih je po najbolj konservativni oceni okrog 40% slovenskih dr\u017eavljanov, po realnej\u0161i pa precej ve\u010d, saj je ve\u010dina tistih, ki se opredeljuje za katoli\u010dane, odlo\u010dno proti dr\u017eavnemu financiranju RKC.<\/p>\n
– Tretji\u010d: \u010de bi se dr\u017eava res odlo\u010dila ra\u010dunovodsko servisirati (zbirati, distribuirati) prispevke vernikov za njihove verske skupnosti, zakaj ne bi tega istega po\u010dela raje za humanitarne organizacije, RKS, ZPM, AI itd.? Kajti te organizacije \u017eivijo izklju\u010dno od prostovoljnih prispevkov svojih \u010dlanov + simpatizerjev + ob\u010dasni donatorjev, medtem ko jim administriranje financ, ki se jim nikakor ne morejo izogniti, predstavlja ob\u010dutno ve\u010djo obremenitev kot pa najve\u010dji verski skupnosti. Kajti za razliko od RKC so humanitarne org. pod ob\u010dutno ve\u010djim pritiskom tako od zgoraj (dr\u017eavna kontrola) kot od spodaj (\u010dlanstvo + namenske akcije oz. \u00bbnabirke\u00ab, ki jih ne smejo preusmeriti v drug namen), hkrati pa razpolagajo z neprimerno siroma\u0161nej\u0161im administrativnim kadrom in so hkrati tudi bolj ob\u010dutljive na javno mnenje (za razliko od RKC jih \u017ee najmanj\u0161i finan\u010dni \u0161kandal lahko pokoplje). Skratka, zakaj ne bi tudi humanitarcem dr\u017eava prevzela breme zbiranja oz. usmerjanja financ in jih s tem ob\u010dutno razbremenila? Kajti skupni dru\u017ebeni prispevek humanitarnega sektorja je izrazito pozitiven, skupni prispevek RKC pa je izrazito negativen (= glavni akter v nastajanju ban\u010dnega zloma, ki smo ga financirali vsi dr\u017eavljani). Kako torej s to dilemo: bi z morebitnim cerkvenim davkom morali zahtevati tudi hkratni dr\u017eavni prevzem ra\u010dunovodstva s hrbta humanitarcev, ali pa bi slednje morali uvesti pred uvedbo cerkvenega davka ali pa ni\u010d od tega?<\/p>\n
5. Ustavno-pravni argument: po 7. \u010clenu Ustave RS je dr\u017eava lo\u010dena od verskih skupnosti, slednjim pa garantira svobodo pred vme\u0161avanjem dr\u017eave. To na\u010delo pomeni za dr\u017eavo (zlasti v zvezi s cerkvenim davkom) dve pomembni omejitvi: prva je v tem, da se ne sme vme\u0161avati v verske zadeve \u2013 in evidenca \u010dlanstva ter prostovoljni finan\u010dni prispevki \u010dlanov njihovi verski skupnosti je eno od osnovnih podro\u010dij garantirane svobode, v katero (predvsem) dr\u017eava ne sme posegati, saj je to stvar svobodne odlo\u010ditve dr\u017eavljanov (sploh pa ne, da bi dr\u017eava pri zbiranju financ vernikov sankcionirale morebitne nepla\u010dnike itd. ali pa da bi te \u00bbgre\u0161nike\u00ab s pomo\u010djo dr\u017eavnih organov ovajala klerikom RKC, da jih oni sankcionirajo\u2026). In drugi\u010d, po tem \u010dlenu dr\u017eava ne sme v nobenem primeru dati iz prora\u010duna niti en cent za verske dejavnosti, ker je to ustavno nedopustno (lo\u010ditev)! Dr\u017eava se lahko odlo\u010di, da nameni prora\u010dunski denar za neverske dejavnosti (npr. prek razpisa za humanitarne projekte, kamor se seveda, kot vsak drug, lahko prijavi tudi Karitas, ali za privatno-koncesionirane \u0161ole, itd.; klju\u010dno pri tem je, da izbere najbolj\u0161ega ponudnika in to ne po verskih kriterijih). Vse to je bilo dopustno \u017ee v socializmu in je tudi danes nesporno. Ne sme pa dr\u017eava, kot re\u010deno, prora\u010dunsko financirati verske storitve (npr. pla\u010do duhovniku, ki opravlja verske obrede itd.) \u2013 in na tem na\u010delu pade cerkveni davek. Kajti z dr\u017eavnim zbiranjem denarja vernikov, ki ga potem dr\u017eava transferira nazaj njihovim verskim skupnostim, se v tem posredovanju (obtoku prek prora\u010duna) zlivajo sredstva verskim skupnostim tudi za verske dejavnosti (ma\u0161e idr. obredi), prav to pa je ustavno prepovedano.<\/p>\n
6. Zgodovinski argument: o tem se ne bom razpisoval, ker sem se dovolj \u017ee na drugih mestih, gre pa za J.E. Kreka, ki je \u017ee pred dobrim stoletjem zavrnil poleg dr\u017eavnega financiranja (RKC ) tudi vse druge posredne poskuse takega finan\u010dnega suporta. In kar je zanimivega pri teh krekovskih argumentih, je dvoje: Krek je to prepri\u010dljivo argumentiral s sklicevanjem na za\u0161\u010dito ugleda RKC (ne pa zato, ker bi bil proti njej); hkrati pa je bil sam, kot je znano, tudi klerik in v temeljni doktrini konservativen, cerkvi zvest katoli\u010dan, torej nikakr\u0161en bolj\u0161evik (ki jih takrat, pred prvo sv. vojno, sploh \u0161e ni bilo). In med najuglednej\u0161imi katoli\u010dani na slovenskem sploh ni bil edini, je pa res, da je bil najzgodnej\u0161i. Skratka, \u017ee Krek je bil proti cerkvenemu davku. \u010ce so to lekcijo pre\u0161pricali kleriki pri nas, bi je ne smeli niti vsi tisti, ki se uvr\u0161\u010dajo v kakr\u0161nemkoli smislu levo od sredine.<\/p>\n
7. Empiri\u010dni argument: po podatkih javnega mnenja (SJM) je velika ve\u010dina ljudi \u2013 vklju\u010dno z ve\u010dino katoli\u010danov \u2013 proti kakr\u0161nemukoli dr\u017eavnemu financiranju RKC. In to ne velja zgolj za novej\u0161e podatke SJM, torej po finan\u010dnem fiasku mariborske \u0161kofije, ampak \u017ee pol stoletja prej. Tega ne vedo le politi\u010dne elite.<\/p>\n
8. Ideolo\u0161ki argument: edina verska skupnost, ki v Slo. raste, je islamska. V primeru realizacije cerkvenega davka bi tvegali, da bo dr\u017eava pristranska tudi v tej svoji ra\u010dunovodski funkciji: v islamofobni histeriji, ki smo ji podlegli tudi pri nas (\u017ee pred krizo z begunci), obstaja resna nevarnost, da bi dr\u017eava evidentiranje katoli\u0161kih in muslimanskih vernikov ter (posledi\u010dno) njihovih finan\u010dnih prispevkov lahko izvajala v \u0161kodo drugih in v korist prvih. Zakaj, ker se dele\u017e samoizjavljenih katoli\u010danov pri nas zmanj\u0161uje, dele\u017e muslimanov pa pove\u010duje. Je res dr\u017eavni aparat (podvr\u017een razli\u010dnim idejno usmerjenim vladam) bolj\u0161i garant za redistribucijo prostovoljnih darov vernikov kot pa same verske skupnosti?<\/p>\n
Sklep: in kaj sedaj? Zavzemanje za cerkveni davek je (vulgarno re\u010deno) pljuvanje v lastno skledo. Kaj nam pa ostane? Mislim, da samo tri stvari:<\/p>\n
a)\u00a0Brezkompromisno odstavljanje vseh verskih skupnosti od dr\u017eavnih jasli (kar prakti\u010dno pomeni predvsem RKC, pri drugih treh najve\u010djih gre itak za drobi\u017e, pri vseh ostalih pa se ne spremeni ni\u010d). Ta cilj mora postati prioriteten. Imamo tri mo\u010dne argumente zanj, prva dva med njimi sta svetovno unikatna in sicer: denacionalizacija v najekstremnej\u0161i obliki, ki je niso izvedli nikjer drugje, finan\u010dni fiasko (mariborske) RKC, ki je najbolj obremenil dr\u017eavni prora\u010dun od vseh drugih krivcev za ban\u010dni polom in je bil celo v okviru \u00bbvesoljne\u00ab RKC unikaten, in tretji\u010d, v ustavi imamo zapisano lo\u010ditev dr\u017eave od verskih skup., kar ni ravno pogosta ustavna praksa. In mimogrede: za sabo imamo ves \u010das tudi veliko ve\u010dino javnosti (SJM).<\/p>\n
b)\u00a0\u010ce to ne gre, kar sem navedel zgoraj, si je treba prizadevati za kompromisne predloge (ki tudi doslej niso \u0161li skozi parlament), to je: zahtevati uveljavitev stali\u0161\u010d ustavnega sodi\u0161\u010da v zvezi z njegovim kritikami obstoje\u010dega Zakona o verski svobodi. \u010ce to dose\u017eemo, se bo takoj pokazalo, da v bistvu pade skoraj celoten zakon (ZVS), alternative pa so pripravljene \u017ee od prej, a obti\u010dale v predalu, ker ni politi\u010dne volje, da bi jih dali na parlamentarno mizo (zadnji Guli\u010dev predlog ni idealen, a je neskon\u010dno bolj\u0161i od obstoje\u010dega zmazka ZVS, z njim bi se dalo \u017eiveti).<\/p>\n
c) \u010ce niti to ne gre, kar sem omenil pod b), pa je samo \u0161e ena varianta. Ta je skrajno minimalisti\u010dna, a bi kljub skromni aspiraciji postavila vse na glavo in sicer: v obstoje\u010dem ZVS se naj spremeni zgolj samo ena kratka besedica in sicer tista v 27. \u010dlenu ZVS, kjer se v zvezi z dr\u017eavnim financiranjem dolo\u010da razumno \u0161tevilo verskih uslu\u017ebencev na enega vernika: zdaj je re\u010deno, da je ta pogoj (za financiranje) izpolnjen, \u00bb\u010de je ugotovljeno razmerje vsaj 1000 pripadnikov registrirane cerkve \u2026 na enega verskega uslu\u017ebenca\u2026\u00ab Tu je temeljni \u0161tevil\u010dni klju\u010d za privilegirano financiranje najve\u010dje verske skupnosti. Dovolj bi bilo, \u010de zamenjamo to klju\u010dno besedico (z rde\u010dim) z besedo najve\u010d \u2013 s tem bi obrnili logiko obstoje\u010dih privilegijev in sicer tako, da boi odslej dr\u017eava financirala najmanj\u0161e verske skupnosti (torej tiste, ki imajo najve\u010d 1000 pripadnikov), ne pa najve\u010djo. Poanta: \u010de ne moremo odstraniti dr\u017eavnega financiranja, ga je treba vsaj deprivilegirati, torej da se financirajo tiste verske skupnosti, ki imajo manj vernikov (in se zato same te\u017eje vzdr\u017eujejo), ukine pa se financiranje najve\u010djih (ki imajo 100 ali ve\u010d vernikov) in zato la\u017eje same zberejo prispevke za svoje funkcionarje.<\/p>\n
Skratka, najraje a), \u010de to ne gre, potem b), \u010de pa ne moremo niti tega, pa vsaj c). Ni hudi\u010d, da bi na Slovenskem zbrali kriti\u010dno maso vsaj za spremembo ene besedice!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cerkveni davek ne re\u0161uje ni\u010desar in sicer zaradi teh razlogov: 1. Logi\u010dni: ni logi\u010dno, zakaj bi namesto RKC prevzela dr\u017eava njen posel, torej zbiranje in razdeljevanje denarja od \u010dlanov RKC in s tem igrala ra\u010dunovodski servis za RKC. Verske skupnosti se naj financirajo same, kar pomeni ravno to: same naj zbirajo denar za svoje potrebe.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-679","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-uncategorized"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/679","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=679"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/679\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":683,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/679\/revisions\/683"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=679"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=679"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/locitev-drzave-cerkve.cerkveni-privilegiji-ne.eu\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}